Čeprav je bilo to poletje v glavnem sončno in vroče, se ga bomo verjetno zapomnili kot poletje Wikipedije. Skoraj ni bilo revije ali časopisa, ki ne bi tega fenomena obravnaval s tega ali onega zornega kota. In ne samo Wikipedija - povsod okoli nas je veliko Wiki-zadev.

To zanimivo besedo, ki v havajščini pomeni hiter, je v računalniškem žargonu prvi uporabil Ward Cunningham v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je ustvaril WikiWikiWeb. Od takrat uporabljamo besedo Wiki za spletna mesta, ki dovoljujejo obiskovalcem, da jih sami urejajo. Na ta način so (spletne) množice vključene v urednikovanje spletnih vsebin, kar je postalo podlaga za drug fenomen, ki ga v angleško govorečih deželah imenujejo crowdsourcing. V slovenščini še nimamo ustreznega izraza za običajno slabo plačano ali celo brezplačno črpanje dela, izdelkov ali vsebin večje skupine ljudi izven našega podjetja. V primeru YouTube so to amaterski video posnetki, uporabniške spletne strani pri MySpace ali fotografije pri iStockPhoto.

Skrivnost "črpanja množice" je v številčnosti te množice. Wikipedia deluje zato, ker jo dnevno ureja desetine tisočev Wikipedijcev. Velika množica pomeni seveda veliko število zrkel (eyeballs) - izraz, ki ga je uporabil odprtokodni guru Eric Raymond v svojem slavnem stavku: "Pri dovolj velikem številu zrkel so vsi hrošči na površini."

Kakšne so še druge možnosti črpanja ali izkoriščanja množic s pomočjo spletnih tehnologij, bo pokazal čas. Vsak, ki je prebral tale blog ima zagotovo vsaj eno ;-)