Pred časom, ko se je začelo govoriti o možni gradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu, smo se vsi po malem zgražali, češ kako bo to ogrozilo okolje severnega Jadrana, pa tudi slovenskega morja in naše obale. Kakšne silne aktivnosti v zvezi s tem sicer ni bilo – če me spomin ne vara, je tudi protestni shod pred skoraj enim letom v Trstu (sicer napovedan kot velika mednarodna manifestacija) izgledal bolj klavrno.
Gradnja plinskega terminala je medtem iz »možne« napredovala v »verjetno«, saj ji po malem izrekajo podporo italijanske oblasti na vseh ravneh --- glasu ljudstva in okoljevarstvenikov (za katere se zdi, da niti niso bili pretirano glasni) pa tako ali tako nihče ne upošteva. In čeprav je bilo pri nas v nekaterih medijih slišati komentarje, da bi morali Italijani pred gradnjo plinskega terminala za mnenje (in dovoljenje) vprašati tudi nas (oziroma našo vlado) se zdi, da se to ni zgodilo ... če pa se je, izgleda kot da je naša vrla oblast bolj kot ne modro molčala.
Ko te dni prebiram časopise, se mi zdi, da je ta zadržanost imela svoje vzroke: očitno bo poleg plinskega terminala v Tržaškem zalivu zrasel še en podoben terminal v koprskem pristanišču. Navsezadnje – zakaj bi okolje ogrožali samo onstran meje, če lahko to enako uspešno ali pa še bolje počnemo tudi mi?
Ko pomislim še na naftovod, za katerega nekateri razmišljajo da bi potekal preko Krasa, pa na ogromen kompleks za prečrpavanje nafte, ki naj bi ga Hrvatje zgradili na Krku ... se mi zdi, da prihodnost v tem delu Sredozemlja diši vse prej kot po rožicah.
Skoraj smešen je »globalni« pogled na vse skupaj: vse te naftno-plinske naložbe v našo bližnjo okolico načrtujejo španska, francoska, nemška, ruska in kdove kakšna še podjetja ... tukajšnji domorodci pa razglašamo ekološke cone ter z besno zavzetostjo varujemo morje in okolje – drug pred drugim?!
