Osmi dan je bog ustvaril rock, kak teden kasneje pa so na sceno stopili Pankrti. In če se ob branju časopisnih naslovov včasih zazdi, da je bog zapustil prizorišče in odšel na dolge počitnice, so bili Pankrti v soboto še kako prisotni. Dvorana v Tivoliju je bila napolnjena do zadnjega kotička in v dobri formi: skupaj s postavo na odru je odskakala in odpela skoraj dveurni spored.




Koncert je bil zanimiva mešanica vonja po preteklosti in sodobnosti, nenazadnje tudi zaradi občinstva, v katerem so se pomešali sivolasi nekdanji punkerji in mladina, ki v času punka ni bila niti še narejena, kaj šele rojena. Besedila nekaterih pesmi so zvenela skorajda zgodovinsko – za železno zaveso stare babe pul'jo rdečo peso ... kdo pa še danes puli rdečo peso, ko pa Najboljšisosed tako ugodno ponuja že izpuljeno, narezano in lepo vloženo?! – nekatera pa so ostala sumljivo aktualna – v tem sistemu boš živel, če hočeš, v njem boš umrl, če nočeš ... Tudi ogromen plakat, ki je krasil oder, je na precej specifičen način povezal čas pred tremi desetletji in sedanjost -  pa tudi nekaj vmesnih obdobij, ki jih je označilo tudi (slučajno?) neizvajanje pesmi Janez krajnski Janez.




Sicer pa sta bila eksplozivna vrhunca večera »religiozno« obarvani Osmi dan, v drugem dodatku pa še revolucionarno udarna in nekoliko protislovno zimzelena Bandiera rossa.







Po zaključku je generacijski razpon publike Pankrtov prišel še nekoliko bolj do izraza kot med samim koncertom. Nekdanji privrženci so se porazdelili po avtomobilih in se odpeljali domov, mladež pa se je po mobilnikih začela šele dogovarjati o tem, kam gremo v mesto zvečer, gremo na sceno, gremo spit en pir. Ali karkoli pač pijejo današnji punksi.



























































Fotke je prispeval Dare Čekeliš (portal 24ur.com). Hvala!

Marko Kobal

05.12.2007 | 09:54

Kakopak sem se tudi sam udeležil tega punk veledogodka. Dvorana Tivoli je bila vsekakor nabita z nostalgičnimi čustvi - vsaj pri nas, ki smo bili spočeti pred začetkom 90ih let. Pero je, neverjetno, še vedno živ, očitno pa tudi zelo zdrav in čil, vsaj po tem, kar je pokazal na odru in po vsej energiji, s katero je skupaj z ostalimi člani med koncertiranjem napolnjeval Tivoli. Sicer je on po mojem mnenju itak čudež narave, glede na to kaj vse je že natankal in drugače vnesel v svoj organizem. Zelo pomembno se mi zdi reči, da je, glede na obisk koncerta in splošnem javnem mnenju o koncertu, jasno, da si folk želi vsaj malo anarhije in nereda, vsaj malo razgrajanja in kažina. Po vsem tem sranju s politiko, inflacijo, Janšo, Drnovškom, Peterletom, sindikati, cariniki in še bi lahko našteval, si ljudje enostavno želimo malo revolucionarnega duha in odklopa. Tale koncert v Tivoliju je vsekakor bil odličen primer odklopa iz vsakdanjosti in vklop v superiorno punk vtičnico! Super se mi je zdelo tudi to, da sem videl, poleg nas, oldtimerjev, tudi ogromno punka (ali žura pač) željne mladine. Najstniki, oblečeni v majice Metallice, Iron Maidnov, Sex pistolsov, Led zeppelinov, so dokaz, da rock & company zelo očitno še ni mrtev, zato živel rock in živeli Pankrti!