Tudi tretji dan konference je postregel z dobro mero zanimivih predavanj. V jutranjih urah je bilo sicer očitno vidno utrujenje - posledica prejšnje noči in VMware Partyja. No, kakorkoli že, poslušal sem predavanje o tem, kako na visokem nivoju zagotoviti ustrezen backup in "disaster recovery" - te zadeve sicer za nas in podobne SMB podjetja niso neposredno zanimiva, saj so primarno namenjene večjim podjetjem, ki veliko vlagajo v zelo konstanten sistem varnostnih kopij in načrte za primere katastrof. Vsekakor je zanimivo slišati in videti koncepte, ki jih lahko v malce spremenjeni obliki in z drugačnimi orodji implementiramo tudi v manjših podjetjih ali sistemih.

Poslušal sem tudi sicer precej dolgočasno predavanje o zadnjem trendu VMwarea - polno avtomatiziranem podatkovnem centru. To naj bi dosegli s pomočjo orodij in rešitev, ki omogočajo popolno avtomatizacijo in podporo vzdrževanju navideznih strojev in vzporednim procesom. VMware Lifecycle Manager, Stage Manager in Site Recovery Manager naj bi bili na voljo v Q2 2008.

Čisto zadnje predavanje sem pa pravzaprav najbolj čakal. Azmir Mohamed je povedal vse kar je novega o prihajajočem VMwareovi brezplačnem produktu VMware Server 2.0, ki je naslednik Server 1.0 in je trenutno v stanju beta 1. VMware Server je zelo privlačen produkt, uporabljamo ga tudi v našem podjetju in smo ga vzpostavljali že za številne stranke. Je pač brezplačen, a obenem omogoča dovolj za začetne korake v virtualizacijo. Server 2.0 je pomembna nadgradnja, ki poleg izboljšanih performanc in številnih tehničnih novosti prinaša tudi spletni administracijski vmesnik (ki so ga beta 1 testerji sicer zelo spljuvali), vendar je pomembnejše dejstvo, da so jedro Server 2.0 tako dopolnili, da je sedaj polno kompatibilno z orodjem za upravljanje VMware produktov, to je VirtualCenter 2.5 in VMware Infrastructure Client 2.5. Uporabniki bomo tako imeli možnost izbire kar med tremi sistemi za upravljane s produktom Server 2.0 (Web, VC in VI Client).
Azmir je v živo kazal demo beta 2 različice, ki bo v kratkem na voljo za testiranje. Upravljal jo je z VMware Infrastructure Client 2.5, s katerim lahko sočasno upravljamo tudi z enterprise produkti (ESX Server), kar nam omogoča lažjo in manj bolečo migraciji na ESX Server. Ja, VMware-ovci ne skrivajo, da je brezplačna različica Server 2.0 predvsem stopnica do plačljivega enterprise ESX Serverja ... amapak to je pač za pričakovati in tako je pri vseh enterprise programskih produktih. Pomembno je, da VMware dosti vlaga v Server 2.0 in se dela na tem, da bo produkt profesionalen, čeprav brezplačen. Kaj drugega si pa tudi sicer ne morejo privoščiti, saj skupnost zelo pritiska na VMware in zahteva stabilen in dober brezplačen produkt, v nasprotnem primeru grozijo s skokom k konkurenci (Xen...). Vendar VMware se zaveda, da prave konkurence trenutno nima in si lahko privošči še nekaj dodatnega časa za razvoj ter posledičnega izsiljevanja ter privajanja uporabnikov na to, da je treba za dober produkt prej ali slej plačati - torej preiti iz brezplačnih na enterprise licenčne produkte.

---

OK, VMware World Europe 2008 je za mano. Vsekakor adrenalinska, informativna, povezovalna in svetovna izkušnja, ki jo bom vsekakor še poskušal ponoviti. Informacij je na pretek, predavatelji so na izredno visokem nivoju (z res redkimi, a zelo očitnimi izjemami) - eno urna predavanja so tako dobro zastavljena, da niti ne veš, kdaj mine 1 ura. Solutions Exchage - prostor predstavljalcev rešitev je super kraj za debato z množico podjetjih, ki bi rada imela košček pogače pri več miljardnem poslu virtualizacije.

Med mojim bivanjem v tem delu Francije čez dan žal nisem imel časa za pohajkovanje, zato sem šel na "sightseeing" pod večer in ponoči. Cannes, vzhodno pa še Nice, Monaco in Monte Carlo so zelo živahna mesta. Glamour, keš, ferrariji, jahte - vsepovsod. Kljub temu pa je dejstvo, da so vsa ta mesta stara, prekleto stara. Ceste so zjebane, hiše, hoteli in ostala infrastruktura je že zelo stara - in vse to bodo morali kar po hitrem postopku začeti obnavljati, če želijo ohraniti glamuroznost azurne obale.

p.s.:
če te zanima, kako se je peljati v znamenitem tunelu v Monacu, kjer gonijo F1 na dirki F1 za veliko nagrado Monaca - sevede z odprtimi okni, v prvi marči in 7.500 RPM iz mojega Hondinega stroja:

7.500 RPM v Monaškem tunelu